Intervju je nastal v sodelovanju s časnikom Večer, članek je bil izdan v prilogi Zlata Jesen (november 2020).

1. Kakšno naj bi bilo po vašem mnenju stanovanje za starostnika? Kako veliko?

Ko imamo pred očmi starostnike, je treba pogledati dovolj široko. Starost poleg modrosti prinese tudi pešanje zdravja na različnih področjih – slabovidnost, izguba sluha, gibalna oviranost, tudi pozabljivost in demenca … Zato bi priporočala, da je tlorisna razporeditev prostora jasna, odprta in enostavno berljiva. Mora biti tudi čim lažje dostopno – če je le možno, naj bo pritlično oziroma v eni etaži. Velikost stanovanja za starostnike naj ne bo prevelika, saj jim želimo omogočiti čim več samostojnosti, je pa smiselno predvideti dovolj široke prehode in prostor za obračanje v primeru, da bi stanovalec potreboval invalidski voziček.

 

2. Pri katerih prostorih je potrebna posebna pozornost pri opremljanju in zakaj?

Kot že rečeno, bi posebno pozornost namenila zasnovi, ki naj omogoča uporabo invalidskega vozička. V kolikor nimamo možnosti, da je stanovanje pritlično, je pa zaradi varnosti in čim lažje uporabe gotovo pomembno stopnišče. Nujna je ograja, za katero se lahko dobro oprimemo, stopnice naj ne bodo previsoke in prestrme. Prav tako mora biti stopnišče dobro osvetljeno, za slabovidne pa je dobrodošel tudi kakšen barvni kontrast med hodnikom in stopniščem.

 

3. Kako opremiti stanovanje, da bo prijetno, kakšno naj bo pohištvo?

Notranja oprema se mi zdi zelo subjektivna tema, o kateri je težko določiti neke splošne smernice. Všeč mi je, da je trenutno popularno oživljanje starih predmetov – tako iz oblikovalskega kot iz trajnostnega vidika. Pri tem gre bodisi za restavriranje starega pohištva ali pa v smislu recikliranja – ponovne uporabe, ko nekemu starejšemu pohištvu dodamo modernejši pridih.

Bi pa pri opremljanju s starejšimi kosi pohištva vedno pristopila s spoštovanjem do sentimentalne vrednosti, ki jo nekaj za lastnika ima.

Stanovanje je po mojem mnenju potrebno opremiti predvsem praktično. Ko vstopimo je priročen kakšen stol ali klop, na katero se lahko usedemo za preobuvanje, dovolj omaric, da čevlje pospravimo, da se kje ne spotaknemo. V kuhinji naj ima vse svoje mesto. Predvidimo kotiček za branje, kjer je udoben sedež ali gugalnik in priročna luč.

Vsekakor bi nevtralno belo kombinirala s toplimi barvami, naravnimi materiali, predvsem lesom, toplino dajo tudi zavese.

 

4. Kaj naj bo na tleh, so lahko tepihi ovira ali prijetna toplota, zlasti v zimskih dneh?

Sem zagovornica naravnih materialov, tako da bi na tla najraje dala les, parket. Les je topel naotip in mehek. Tepih v dnevnem prostoru je dobrodošel, kot ste že omenili, zaradi občutka toplote v hladnem delu leta, pa tudi kot »lovilec zvoka« da ne odmeva. Je pa potrebno paziti, da se tepih ne premika, ne drsi.

5. Kaj vse potrebuje starostnik v kuhinji in česa ne?

To je spet zelo odvisno od posameznika. Ampak rekla bi, da v kuhinji za starostnika potrebujemo vse kot v vsaki drugi kuhinji. Mora pa biti smiselno razporejena in izkoriščena – nekaj shrambnega prostora, manjši hladilnik, korito in manjši pomivalni stroj, dobra pečica in štedilnik ter ravno prav delovne površine. Ni treba biti razsipen s prostorom, pomembna je premišljena razporeditev.

 

6. Poseben prostor in izziv pri opremljanju je kopalnica, kakšna naj bo varna kopalnica?

Na prvem mestu so gotovo nedrseče ploščice. Ostalo ni več tak problem. Sedaj, ko imamo tako imenovane »walk-in« tuše, kjer ni nobenega roba, je verjetnost spotika in padca mnogo manjša. Kopalnica naj bo dostopna invalidskemu vozičku, v pomoč pri uporabi so razna oprijemala in naj bo dobro osvetljena.

7. Kakšna naj bo svetloba v stanovanju?

Najprej je potrebno pozornost posvetiti kvalitetni naravni osvetlitvi. S smiselno razporeditvijo oken in dovolj velikimi okenskimi odprtinami, zlasti v dnevnem prostoru, kjer se največ zadržujemo, zmanjšamo potrebo po uporabi svetil, hkrati pa imamo stik z zunanjostjo, z naravo. To tudi pozitivno vpliva na počutje. Naravno osvetlitev dopolnimo še z lučmi. Dobro osvetljene morajo biti predvsem delovne površine – kuhinja, prostor za branje, kopalnica in stopnišča zaradi varnosti.

 

8. Balkon ali vrt? Vemo, da imajo starejši ljudje radi vrt. A stanovanje v bloku po navadi vrta ne nudi. Kako urediti balkon, da bo nudil košček raja pod milim nebom?

Če je možno, absolutno vrt, sploh ob pritličnem stanovanju. Sicer se po mojih izkušnjah gradnja balkonov opušča (vsaj glede enodružinskih hiš), a v bloku lahko ravno balkon starostniku nudi možnost, da si v neposredno bližino doma prinese vsaj košček narave. Trenutno narašča zavest o kvaliteti lokalne, domače hrane, zato ni čudno, da so balkonski vrtovi v razcvetu. Na balkon bi gotovo uvrstila začimbnice, kakšno rožo, morda celo nekaj zelenjave, poleg pa kakšen udoben stol, da lahko tudi bolj onemogel starostnik  vsakodnevno ostane v stiku z naravo in preživi čas na svežem zraku. Skrb za lasten vrtiček pa je dobrodošlo razvedrilo in odgovornost, ki jo je prijetno nositi.

Slike predstavljajo moje prve vizualizacije v študentskih letih in so bile del projekta Osrbovanih stanovanj in oživitve zapuščenega kamnoloma.