Arhitektura je ustvarjalen proces vživljanja v stranko, v njen način življenja in združevanja njenih vrednot s strokovnim znanjem in normativi. V objektih z zasebno vsebino so rešitve lahko zasnovane bolj individualno in svobodno – res po meri človeka.
Najprej pa se moramo vprašati, kaj pričakujem od našega doma? Kako živimo? Kako si želimo živeti? Ker arhitektura se mora temu podrediti, mora podpreti naše vrednote in navade.
In na tem mestu je smiselno, da začnemo svoj novi dom sanjati. Da sanjarimo o tem, kako si želimo živeti in kakšen prostor nam bo to omogočil. Gotovo je dobro izhodišče pri tem to, da analiziramo, kako živimo sedaj in ugotovimo, kaj nam je pomembno, kaj praktično, kaj pogrešamo.
Takšne analize in sanjarjenja smo se lotili tudi sami.
Sedaj živimo v hiški, ki je bila zgrajena kot vikend. V treh etažah z izjemno strmimi stopnicami. Imamo polno majhnih sobic in dolge ter ozke hodnike. Prehodno otroško sobo s škripajočimi tlemi (kdor ima otroke ve, da so škripajoča tla nočna mora staršev :-)).
Zares imam rada to našo hiško, ker je to možev in moj prvi skupni dom, neizmerno hvaležna sem, da sva se imela možnost vseliti vanjo, a kljub temu imam vizijo o boljši arhitekturi, ki bi lakho pozitivno doprinesla k našemu družinskemu življenju. V nadaljevanju je opisanih nekaj takih sanjarjenj, ki se nanašajo na tiste stvari, ki jih sedaj pogrešamo.
… Sanjam o enem velikem skupnem prostoru, kjer bodo združeni kuhinja, jedilnica in dnevna soba
– iz kuhinjskega otoka boš lahko ves čas pripravljanja komuniciral z domačimi ali z obiski
– ob otoku bo dovolj prostora za družinsko kulinarično ustvarjanje
– prostor bomo lahko prilagodili tudi za skupno druženje s sorodniki in prijatelji
… Želim si otroški sobi, ki ne bosta prehodni
… Želim si čim manj hodnikov
… Želim si kopalnico v etaži s spalnicami
… V svoji sanjski hiši bom iz kuhinje imela direkten dostop do vrta – nekaj korakov in bom nabrala svežo zelenjavo za kosilo ali pa bom že med pospravljanjem posode opazovala vrt in v glavi sestavljala sezonski jedilnik
… Sanjam o kaminu, da nas ob izpadu elektrike ne bo zeblo
… Sanjam o kvalitetnem toplotnem ovoju, da pozimi stene ne bodo sevale hladu, ampak boš imel tisti topel občutek
… Sanjam o pisarni, kjer bo dovolj prostora za delo pri računalniku in ustvarjanje – šivanje, krojenje ipd.
… Sanjam o kotičku za sprostitev in inspiracijo
… Sanjam o samo dveh etažah, ki ju bodo povezovale udobne in varne stopnice
… V naši sanjski hiši bomo imeli velika okna in čudovite razglede
Sanjarjenje je gotovo pomemben del pri načrtovanju doma, ki nam poda prava izhodišča, potem pa se je treba soočiti še z realnostjo, s tem kaj zmoremo, kakšne so omejitve (zakonodaja, naravne danosti na lokaciji, finance). In na podlagi vseh kriterijev se potem izoblikuje končna arhitektura.
Ampak kot arhitektka lahko rečem, da je lažje izoblikovati arhitekturo, če veš, kaj si želiš – kako želiš živeti. Za primer lahko orišem, da mi želja, da si želim imeti iz kuhinje hiter dostop do vrta, pove naslednje:
– da mora biti kuhinja in posledično ves skupen dnevni prostor v stiku s terenom, v pritličju
– da je družina povezana z naravo in ji veliko pomeni tudi vizualni stik z naravo
– da se v kuhinji najbrž veliko dogaja, da je to pomemben skupen družinski moment.
Sanjajte!
